“Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.”

V Malem princu nas lisica spomni na eno največjih življenjskih resnic: “Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.” Ta, na prvi pogled, preprosta misel, nosi v sebi neskončno globino. Kolikokrat se nam je v življenju že zgodilo, da smo gledali, a nismo videli? Kolikokrat sodimo le po tem, kar je očitno, in prezremo tisto, kar daje našemu življenju pravi smisel?

Gledati s srcem je vrlina. Pomeni prepoznati hvaležnost in lepoto v drobnih stvareh, vrednost v nepopolnosti in resnico v trenutkih, ki se zdijo nevidni očem. A gledati s srcem ne pomeni, da zapostavimo um – oba sta ključna sopotnika na poti do izpolnjenega življenja.

Kdaj slediti srcu?

Srce je tisto, ki nam pokaže, kaj je za nas, po našem modelu sveta, resnično pomembno. Takrat, ko se želimo globoko povezati z ljudmi, s svojimi strastmi in svetom, moramo prisluhniti temu notranjemu kompasu:

V odnosih: Srce nam pomaga videti ljubezen, stkati prijateljstvo in povezanost tam, kjer um morda opazi le razlike ali ovire.
V odločitvah iz strasti: Če se odločamo za nekaj, kar nas resnično osrečuje, poslušajmo srce. Srce nam ne govori, kaj je varno, ampak kaj nas oživi.
V trenutkih lepote: Sončni zahod, tok reke, zvezdnata noč ali tišina narave – oči opazijo zunanjost, obliko, srce občuti globino.
Pri sočutju: Srce nas vodi k odpuščanju, razumevanju in ljubezni.

Kdaj poslušati um?

A srce samo po sebi ne zadošča. Um je naš temeljni vodnik, ko je treba sprejemati premišljene odločitve ali načrtovati prihodnost:

Pri reševanju težav, izzivov: Ko čustva prevladajo, nas um usmeri k rešitvam.
Pri postavljanju ciljev: Srce sanja, um pa oblikuje pot do teh sanj.
Pri praktičnih zadevah: Finančne odločitve, delo in organizacija zahtevajo jasnost in trezno presojo. Odločitve, ki temeljijo le na čustvih, lahko hitro vodijo v nepremišljene korake.
V kriznih situacijah: Um pomaga ohraniti mirnost znotraj nas in najti logične korake naprej.

Kako združiti srce in um?

Najboljše odločitve pridejo, ko oba delujeta skupaj. Srce prinese vizijo, smisel in povezanost, um pa praktičnost, strategijo in stabilnost. Preden sprejmemo pomembno odločitev, se vprašajmo:

Kaj mi govori moje srce? Kaj me resnično osrečuje?
Kaj mi svetuje moj um? Kako lahko to izvedem na najboljši način?
Kako lahko oboje združim v takšno odločitev, ki bo resnično moja?

Življenje je prekratko, da bi živeli samo s polovico sebe. Srce nas uči, da je sreča tukaj in zdaj – v trenutkih, ki jih ujamemo, ko gledamo z odprtimi očmi in srcem. Um pa nam pomaga te trenutke graditi, varovati in ohranjati. Ne čakajmo na "pravi čas" ali popolno odločitev. Prav zdaj je trenutek, da zaživimo z obema – ljubeznijo srca in modrostjo uma.