Blog

Beautiful wide format background image with a winter theme.

Ko leto umiri svoj korak in se svet za trenutek upočasni, se nekaj nežno premakne tudi v ženski duši. Zdi se, kot da se zunanja tišina počasi preliva v notranjo - in ženska prvič po dolgem času zasliši drobne signale, ki so skozi leto odmevali prešibko, da bi jih opazila. Narava zdrsne v svoj tih, zimski ritem, in prav ta naravna umiritev prebudi nekaj, kar je v njej čakalo na ta trenutek: prostor za resnico.To ni čas za prehitevanje same sebe. To ni čas za dokazovanje. To je čas, ko se ženska vrne v svoje telo, svoje občutke, svojo globino. Čas, ki ne zahteva, ampak povabi.Ko se svet umiri, namreč odpadejo plasti, ki jih ženska nosi čez leto: obveznosti, vloge, pričakovanja, drobne izčrpanosti, ki jih je tako dolgo potiskala naprej, ker ni imela prostora, da bi jih pogledala. In v tej tišini, ki ni prazna - ampak polna - se začne pojavljati jasnost.V tem obdobju ženska pogosto začuti utrujenost, ki si je ni želela priznati, napetost, ki jo je premikala od enega dneva do drugega, ali pa tisti tihi nemir, ki še ni glasen, a je dovolj vztrajen, da za trenutek ustavi njen korak: Zakaj sem ponovno dala sebe na zadnje mesto? Telo začne govoriti glasneje od razuma. »Poglej me.« »Upočasni.« »Nekaj v meni potrebuje tvojo pozornost.«Ta trenutek ni slabost. Je resnica. Je povabilo k spremembi, ki je že dolgo želela do nje.<figure id="figure-xujyhn1aakmiuxq0ci"><img id="xujyhn1aakmiuxq0ci" src="https://cdn.durable.co/blocks/31boDKxWrPKYw5FHq6kUQarC83BQxFFZ7Gecbjanr062MSBYfwNuyeccAzOBiS0c.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/31boDKxWrPKYw5FHq6kUQarC83BQxFFZ7Gecbjanr062MSBYfwNuyeccAzOBiS0c.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Vsaka ženska ima svoj trenutek preloma. Ni vedno dramatičen; včasih je to le pogled, ki zdrsne skozi ogledalo z nekoliko drugačno iskro. Včasih je misel, ki se pojavi preprosto zato, ker je dovolj tišine, da lahko priplava na površino: »Tako ne želim več živeti.«To ni obup. To je jasnost. To je začetek.Ženska ne izgubi sebe v enem dnevu - izgublja se skozi drobne kompromise, pričakovanja drugih, neskončna prilagajanja, preutrujenost, ki postane navada. In enako se ne najde v enem dnevu. Najde se v trenutku, ko si dovoli priznati, da potrebuje spremembo. Najde se v odločitvi, ki še ni popolna, a je iskrena. Najde se v postavitvi meje, ki je mehka zaščita njenega notranjega sveta.Ko ženska začne vračati svojo energijo nazaj k sebi, se njeni odnosi, navade in dnevni ritmi naravno preoblikujejo. Ne zato, ker bi želela spreminjati druge - temveč zato, ker končno spoštuje sebe.Meja ni trdota. Meja je nežnost, ki reče: »Tudi jaz sem pomembna.« In v tistem trenutku, ko to izreče, se nekaj v njej umiri, poravna, sprosti.Ženska pogosto nosi vzorce generacij. Najprej drugi. Najprej dolžnosti. Najprej pričakovanja. In šele daleč zadaj - nekje med utrujenostjo in željo, da bi bila sprejeta - pride ona.Zato odločitev zase ni preprosta. Je pogumna. Je premik, ki ga zmore le srce, ki je že predolgo nosilo več, kot bi moralo.In ravno zimska tišina omogoča vprašanje, ki ga skozi leto presliši: Kdo bi postala, če bi izbrala sebe?<figure id="figure-n8u9fq6tysmiuy0tcl"><img id="n8u9fq6tysmiuy0tcl" src="https://cdn.durable.co/blocks/eSaVQpFZ41L4VUgj5Gp42aSmul7eQIYPlcdhIqMfebxfoNloWspIx0ywHgzGgala.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/eSaVQpFZ41L4VUgj5Gp42aSmul7eQIYPlcdhIqMfebxfoNloWspIx0ywHgzGgala.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>To vprašanje ni upor. Je povabilo. Je spomin. Je klic ženske, ki se želi vrniti domov - k svojemu miru, k jasnosti, k notranji svetlobi, ki nikoli ni popolnoma ugasnila.Ta letni čas ni tu zato, da se izgubi v obveznostih, ki jih je preveč. Ta čas ni tukaj zato, da preveri, koliko še zmore. Ta čas je tu zato, da ponudi povabilo vase.Ko si ženska prisluhne, se začne premik. Njen notranji svet se poravna z njo. Ko se vrne domov k sebi, življenje naravno sledi. Nič velikega ni treba storiti - samo odpreti prostor.Naj bo ta zima prostor, kjer si dovoliš več jasnosti, več miru, več resnice - in več sebe. Prostor, kjer tvoja notranja energija ponovno najde svoj ritem. Prostor, kjer ženska v tebi nežno dvigne glavo in reče: Zdaj sem jaz na vrsti.<figure id="figure-slzsl9b4eemiuxjq44"><img id="slzsl9b4eemiuxjq44" src="https://cdn.durable.co/blocks/0tpia6yWhO0yf7Iifd1nz9iC38lezcLVn6gSK2VlzvvjmXbReYIqXB60lvh5TeF5.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/0tpia6yWhO0yf7Iifd1nz9iC38lezcLVn6gSK2VlzvvjmXbReYIqXB60lvh5TeF5.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Če te je ta zapis spomnil na del tebe, ki si želi spremembe, si vzami trenutek in si zapiši eno stvar, ki jo želiš spremeniti. Podari ji prostor v naslednjih dneh - ta iskrena odločitev je prvi korak tvoje poti nazaj k sebi.To je čas vrnitve. Čas prehoda. Čas, ko se ženska ne izgubi v temi - temveč jo spremeni v prostor za rojstvo nove svetlobe v sebi.

Ko leto umiri svoj korak in ženska prisluhne sebi

Spring nature. Cute bird and flying butterfly. Colorful nature background.

Ko narava govori skozi živali, se razkrije tvoja notranja resnica.Naš dom in vrt sta to poletje postala svetišče živalske modrosti – prostor, kjer je narava sama potrkala na vrata in našla pot v moje življenje. Obiskovalo nas je mnogo žuželk in drobnih bitij, v tej pripovedi pa opisujem dvanajst tistih, ki so s svojo prisotnostjo prinesla najmočnejša sporočila in ki so postali vodniki mojega notranjega prehoda.Pa vstopimo v zgodbo, ki jo je pisala narava …Na breskvah se je zadrževal majhen ptiček. Dan za dnem je posedal na vejah, kot bi si izbral moj vrt za svoj dom. Potem pa se je nekega dne zaletel v okno in obležal na tleh – ranjen, pretresen, razprtih kril. V njegovem nežnem dihanju sem začutila, kako krhka in hkrati trdoživa je življenjska sila. Ko je čez čas znova prišel k sebi, je dvignil krila in odletel v svobodo. Njegovo sporočilo je bilo jasno: “Tudi po padcih je mogoče ponovno poleteti.” &nbsp;Njegovo okrevanje me je spomnilo, da se moč pogosto rodi prav v trenutkih, ko se zdimo najbolj ranljivi.<figure id="figure-f7en741r2emf18uicz"><img id="f7en741r2emf18uicz" src="https://cdn.durable.co/blocks/3b8TeKoN57CQlLjPaz1D9rhPFk9Q9sDkYB4sLfKSD18IzwVaCgOtbg6yzrC9dzcF.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/3b8TeKoN57CQlLjPaz1D9rhPFk9Q9sDkYB4sLfKSD18IzwVaCgOtbg6yzrC9dzcF.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Potem so prileteli metulji – barviti, lahkotni, igrivi. Opazovala sem jih, kako iz cveta na cvet poletavajo kot drobni umetniki svetlobe. Njihova prisotnost me je naučila, da je lepota vedno rezultat procesa – poti, ki se razpira počasi, a vedno v pravem trenutku: “Vsaka preobrazba terja svoj čas, a ko se zgodi, zasije v polni lepoti.”<figure id="figure-5gijorh9hbmf19uqdo"><img id="5gijorh9hbmf19uqdo" src="https://cdn.durable.co/blocks/e8DOrcSnmnOC9RoVn7VRXK0PsKRT1oQkaoYKekxioK0gtjmSF6szm2yJPjVDJmv7.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/e8DOrcSnmnOC9RoVn7VRXK0PsKRT1oQkaoYKekxioK0gtjmSF6szm2yJPjVDJmv7.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Po vrtu so poletavale pikapolonice – desetine rdečih kroglic s črnimi pikami. Zdele so se kot majhna srca, ki jih je narava poslala kot opomnik, da je okoli mene mreža nežne zaščite. Vsaka, ki je pristala na moji dlani, je bila kot droben blagoslov: “Varna si. Zaščitena si. Ljubezen je tvoj dom.”<figure id="figure-ojgo4euqjomf19vvx5"><img id="ojgo4euqjomf19vvx5" src="https://cdn.durable.co/blocks/9iDAOh4RyciIBEt1hZbHChpufJAUKKILGTwTaiYny660IJ2HBG2T23QrMn40DWmT.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/9iDAOh4RyciIBEt1hZbHChpufJAUKKILGTwTaiYny660IJ2HBG2T23QrMn40DWmT.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>In pajki – sprva sem jih hotela pregnati, pa sem se ustavila. Ko sem opazovala, kako vztrajno gradijo, sem dojela, da vsaka nit nosi pomen in da se celota vedno rodi iz majhnih, premišljenih dejanj. Pajki me učijo, da sem tudi sama tkalka lastne zgodbe. Njihove mreže so popolne, natančne, kot zemljevidi usode. “Tkeš svojo mrežo življenja,” so sporočajo. “Izberi niti premišljeno.”<figure id="figure-x5a584wncmf19hq1h"><img id="x5a584wncmf19hq1h" src="https://cdn.durable.co/blocks/3bTxMzWwmRvHFFKGPdXoYnVHJJgNgcHV5QdOE4LMrwfq8DcUgE9eeHkbiDg4IrHR.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/3bTxMzWwmRvHFFKGPdXoYnVHJJgNgcHV5QdOE4LMrwfq8DcUgE9eeHkbiDg4IrHR.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>V zračniku so si dom, za kratek, ustvarile ose. Njihova prisotnost me je spomnila, da prava moč ni vedno prijazna, ampak jasna in odločna. Včasih je največja ljubezen do sebe prav to, da znaš reči: "do tu da, naprej ne". Njihov glas je bil odločen: “Postavi meje. Varuj svoj prostor. In gradi nove temelje, tudi če so sprva ostri.”<figure id="figure-ydz2lcy6sfmf19sp9a"><img id="ydz2lcy6sfmf19sp9a" src="https://cdn.durable.co/blocks/26UnafsCu34YsdKlGkMZIR69xw8nx6I5VtMST28IfU68v9KeicePfy7Ird7OGaIn.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="null" data-positiony="null" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/26UnafsCu34YsdKlGkMZIR69xw8nx6I5VtMST28IfU68v9KeicePfy7Ird7OGaIn.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Po vrtu so, v veselje naših muc, skakale kobilice – vedno v enem samem loku, vedno naprej. Vsakič, ko so odskočile, sem začutila ritem svojega srca. Kot da bi me opominjale: življenje ne čaka, pogum se rodi v trenutku, ko stopiš naprej. Sporočilo kobilic je bilo jasno: “Čas je za pogumen skok. Pravi trenutek je zdaj.”<figure id="figure-daqdia0rsdmf19xj6y"><img id="daqdia0rsdmf19xj6y" src="https://cdn.durable.co/blocks/22kgKBCN8o3OTKNxNvNi5r9gJx4S7wezsRMvIF390TNyg0pEANvy0O03YHSYQPAE.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/22kgKBCN8o3OTKNxNvNi5r9gJx4S7wezsRMvIF390TNyg0pEANvy0O03YHSYQPAE.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>V zemlji, v kateri se je čez poletje razbohotilo na desetine različnih zelenjav in zelišč, so se premikali deževniki. Njihova tiha moč me je naučila, da ni vse, kar je pomembno, vedno tudi vidno. Včasih najdragocenejše delo opravimo prav v tišini, pod površino. “Tudi nevidno hrani rast. Ceni svoje korenine.”<figure id="figure-1ke6vbokcmf1a2i2c"><img id="1ke6vbokcmf1a2i2c" src="https://cdn.durable.co/blocks/10VIHrIrepO9DbsTBvboXNp6OEulBNOG7137D65zCiTNRrVILxJJ0LFSHD4TJM8s.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/10VIHrIrepO9DbsTBvboXNp6OEulBNOG7137D65zCiTNRrVILxJJ0LFSHD4TJM8s.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>In potem – stotine mravelj. Nekega popoldneva so prišle v hišo kot vojska življenja. Ob njihovem marljivem delu sem začutila pomen sodelovanja. Vsaka drobna mravlja sama po sebi ni mogočna, a skupaj so ustvarile red, ki presega posameznika. Njihova enotnost mi je govorila: “Nisi sama. Vztrajnost in skupnost ustvarijo vse, kar je veliko.”<figure id="figure-d8xx0wbgwhmf1fejic"><img id="d8xx0wbgwhmf1fejic" src="https://cdn.durable.co/blocks/28TiU1iUE3p7qNlTHDzLWGDHV9lmZkFIT1aePfUJHb69LTcoaiyRhAykRF0eWc3q.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/28TiU1iUE3p7qNlTHDzLWGDHV9lmZkFIT1aePfUJHb69LTcoaiyRhAykRF0eWc3q.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Na cvetovih sivke, ognjiča in mete so brenčale čebele. Ko sem jih opazovala, sem razumela, da je njihova moč v sodelovanju in v ritmu narave. Naučile so me, da pravo delo nikoli ni samo opravilo – je posvečeno dejanje, poslanstvo, ki rodi sladkost. Povabile so me k premisleku: “Sodeluj. Poveži se. Tvoje delo lahko postane nektar, če ga prežema ljubezen.”<figure id="figure-cesh4h3topmf1ffqo4"><img id="cesh4h3topmf1ffqo4" src="https://cdn.durable.co/blocks/256nvYGTmXr9XCKLE92PbIPZmQ8GKG4JROK5ahDDyEdmBxi4gPWasvtLiNxaRaA6.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/256nvYGTmXr9XCKLE92PbIPZmQ8GKG4JROK5ahDDyEdmBxi4gPWasvtLiNxaRaA6.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Kar nekaj velikih kačjih pastirjev je letošnje poletje preletavalo naš vrt. Njihova krila, ki se v soncu spreminjajo kot mavrica, so me spomnila, da je življenje polno skrivnosti, ki jih odkrijemo šele, ko si dovolimo pogledati globlje. Kačji pastirji&nbsp; so predstavniki prehoda in nove zavesti, učijo videti resnico onkraj površine: “Odpirajo se ti nova vrata zaznave. Zdaj vidiš dlje, kot si kadarkoli videla.”<figure id="figure-tqtk8okh4omf1fi2gd"><img id="tqtk8okh4omf1fi2gd" src="https://cdn.durable.co/blocks/18zMbrUJVhgf09qgFeNEhTfY7Bvse9pGrqPcl9ribI7UfWoIC3Gag3YfuSF53bLO.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/18zMbrUJVhgf09qgFeNEhTfY7Bvse9pGrqPcl9ribI7UfWoIC3Gag3YfuSF53bLO.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Na terasi so se letos nekajkrat pojavili tudi sršeni – mogočni, radovedni opazovalci, ki so krožili nad vrtom in si ogledovali prostor. Njihova prisotnost je bila hkrati vznemirljiva in zahtevna – kot opomnik, da se moči ne da vedno ukrotiti, temveč jo je treba spoštovati. Sršeni učijo prepoznati razliko med strahom in spoštovanjem. Njihovo sporočilo je jasno: “Bodi budna. Moč, ki pride v tvoje življenje, ni vedno nežna, a vedno zahteva spoštovanje. Ko jo pravilno usmeriš, postane zaščitnica, ne grožnja.”<figure id="figure-gm8rifp4ormf1fnmfe"><img id="gm8rifp4ormf1fnmfe" src="https://cdn.durable.co/blocks/28jHTbWLf7N8P0KfrhfXmHYZVPFpkHRHtWy0oYvxDLWF7WABhFg3UBraZey2KZbf.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/28jHTbWLf7N8P0KfrhfXmHYZVPFpkHRHtWy0oYvxDLWF7WABhFg3UBraZey2KZbf.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>Nazadnje so nas obiskale tudi bogomolke - katerim sem posvetila že ves blog, a tudi tukaj je zanje mesto. Vztrajno so trkale na okna, kot da bi hotele vstopiti. Njihova prisotnost me je vabila k potrpežljivosti. Bile so kot žive molitve, ki so me učile, da mir ni nekaj zunaj mene – ampak prostor, ki ga ustvarim v sebi. Šepetale so: “Povabi mir vase. Povabi tišino. Povabi svojo intuicijo, naj postane del tvojega doma.”<figure id="figure-rcqas60tzmf1flh5c"><img id="rcqas60tzmf1flh5c" src="https://cdn.durable.co/blocks/0PIgqc7qMdfQ9McA5RIbkIXkh7eCWEtHTzkxEqVJuB4HgIF8gPmIEKzEtFv4bWcl.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/0PIgqc7qMdfQ9McA5RIbkIXkh7eCWEtHTzkxEqVJuB4HgIF8gPmIEKzEtFv4bWcl.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>To poletje ni bilo le preplet dni in noči – bilo je razodetje. Narava je potrkala na moja vrata in me spomnila, da vsaka žival nosi v sebi sporočilo, ki je hkrati darilo in ogledalo.Ptiček, metulj, čebela, mravlja … niso bili le obiskovalci vrta, temveč glasovi, ki so rekli: “Poglej vase. Tu smo, da te spomnimo, kdo si.”Življenje ne šepeta samo v meditaciji ali tišini srca, ampak tudi v brenčanju čebel, v skoku kobilice, v potrpežljivosti deževnika.Ko narava govori skozi živali, ti razkrije, da resnica ni zunaj tebe, ampak se prebuja v tvojem notranjem svetišču.Si del iste mreže, istega ritma, iste moči. In ko ji dovoliš, da te vodi, postaneš eno z življenjem – polna, celovita, svobodna.<figure id="figure-d9cdt0w1qmf1g5cba"><img id="d9cdt0w1qmf1g5cba" src="https://cdn.durable.co/blocks/1aAb0nPVylHBEwIQEwx1l8iLVUsIYzFzTkDe8Ru6xBHbGhReHyzl6ryjbFJFAO3t.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/1aAb0nPVylHBEwIQEwx1l8iLVUsIYzFzTkDe8Ru6xBHbGhReHyzl6ryjbFJFAO3t.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure><h3>Povabilo glasov narave </h3>Katere živali so letos vstopile v moje življenje in kaj mi vsaka od njih prinaša? Kje v svojem življenju sem povabljena, da (ponovno) razprem krila? Katere niti trenutno tkem v svojo mrežo – in ali so res moje? Kakšne meje moram postaviti, da zaščitim svoj notranji prostor? Kaj bi pomenilo, če bi vsak dan naredila en majhen, potrpežljiv korak? Kateri del mene je pripravljen na pogumen skok naprej? Kje sem povabljena, da okušam več sladkosti? Kaj se želi v meni preobraziti v nekaj novega in lahkotnega? Kako lahko sprejmem odgovore narave, ne le kot znamenja zunaj sebe, ampak kot glas moje notranje modrosti?Pojdi ven – na vrt, balkon ali k oknu, kjer imaš stik z naravo. Zapri oči in trikrat globoko vdihni. V mislih pokliči živali, ki so se letos dotaknile tvojega sveta. Položi dlani na srce in reci: “Hvala, da hodite z menoj. Hvala, da mi prinašate svoje modrosti. Sem pripravljena poslušati.” Ostani v tišini in opazuj, katera podoba, misel ali občutek pride prvi. To je tvoje sporočilo ta dan. Ta obred lahko ponoviš vedno, ko želiš prisluhniti naravi – tudi če pride k tebi “le” ena pikapolonica ali metulj.<figure id="figure-kvevydwmjmmf1gi8pb"><img id="kvevydwmjmmf1gi8pb" src="https://cdn.durable.co/blocks/1cYPF7T99h6e4uPyOWTYsHltQEotDCZq8wTShj3FhNSeYAb32CeWDTrQqqoS9Goy.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/1cYPF7T99h6e4uPyOWTYsHltQEotDCZq8wTShj3FhNSeYAb32CeWDTrQqqoS9Goy.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

Pravljica tega poletja: živali kot glasovi narave

colorful bright green mantis on black close-up. copy space

Znamenja tišine, intuicije in ženskosti, ki nas vodijo nazaj k sebi.Prejšnji teden je moj vrt dobil nove obiskovalke. Najprej sem opazila eno samo – drobno, zeleno, skoraj neopazno, a hkrati veličastno v svoji prisotnosti. Usedla se je na mojo najljubšo, belo, breskev, kot da bi hotela reči: “Glej, tukaj sem. Ne spreglej me.”Danes so se vrnile. Tokrat tri. Dve od njih sta poleteli proti hiši, se usedli na žaluzije, trkali na okna in iskali pot v notranjost. Muce so vznemirjeno poskakovale okoli njih, jaz pa sem komaj utegnila zapreti okna, da sem obvarovala ta drobna, a mogočna bitjeca. A tudi ko so ostale zunaj, so vztrajale in želele v naš dom.In vprašala sem se: zakaj zdaj? Kaj mi sporočajo?<h3>Simbolika bogomolke </h3>Ker njene simbolike nisem natančno poznala, sem radovedno pobrskala po spletu. Bogomolka je starodavni simbol meditacije, potrpežljivosti in notranje tišine. Njeno ime je povezano z držo, ki spominja na molitev. V mnogih kulturah velja za modro učiteljico, ki nas uči, da je moč v čakanju, v zbranosti, v poslušanju.A bogomolka je tudi simbol ženske moči – tiste, ki ni glasna, ampak odločna. Tiste, ki ne razmetava energije, temveč jo usmeri, ko pride pravi trenutek.Ko se pojavi, nas opomni, da je pravi čas za premik šele takrat, ko notranje začutiš mir.Ko je bogomolka zelene barve, ti šepeta o rasti. O novih začetkih, o harmoniji z naravo. Spominja te, da si v času razcveta in notranje prenove. “Dovoli si cveteti. Zaupaj rasti, tudi če je počasna.”Ko je rjava, ti prinaša modrost zemlje. Opominja te na korenine, stabilnost in varnost. “Ukorenini se. Postavi temelje, na katerih boš lahko zrasla.”V življenju je nujno oboje. Rast brez korenin se izgubi. Korenine brez rasti obstanejo v suhosti.Kaj pomeni, ko želi vstopiti v hišo? Hiša v simbolnem jeziku ni le prostor iz zidov – je dom tvoje notranjosti, tvoje duše.Ko bogomolke trkajo na okna, ti pravzaprav govorijo: “Dovoli mi vstopiti v svoje notranje življenje. Dovoli, da tišina, intuicija in božanska ženskost postanejo del tvojega vsakdana.”Tri bogomolke pa nosijo še posebno sporočilo. Tri je sveto število. Predstavlja celovitost: telo, dušo in duha. Preteklost, sedanjost in prihodnost. Rojstvo, življenje in preobrazbo.<figure id="figure-chlz6l4rmdmf157grv"><img id="chlz6l4rmdmf157grv" src="https://cdn.durable.co/blocks/21ZM9h0O5hLPuVmugpcayVUCSIHf7D6ZKqkXPujprR9Zd2vrx04ItmU22szRCDt7.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/21ZM9h0O5hLPuVmugpcayVUCSIHf7D6ZKqkXPujprR9Zd2vrx04ItmU22szRCDt7.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure><h3>Obred poslušanja tišine </h3>Ko življenje potrka nate v obliki znamenj, je povabilo preprosto: ustavi se.Zapri oči in trikrat globoko vdihni. Položi dlani na srce in si zašepetaj: “Vem, da si tukaj. Pripravljena sem poslušati.” Ostani nekaj minut v tišini in opazuj, katera misel ali občutek pride prvi. Zapiši ga – tudi če se ti zdi majhen ali nepomemben. V njem je sporočilo. &nbsp; Vprašanja, ki ti bodo v pomoč pri slišanju sebe: – Kaj trenutno trka na moja notranja vrata? – Kje v svojem življenju potrebujem več potrpežljivosti in miru? – Katera odločitev čaka na "pravi" trenutek? – Kaj bi se zgodilo, če bi danes dopustila, da me vodi intuicija, ne um? – Kako bi izgledalo moje življenje, če bi se vsak dan opomnila, da imam krila?Bogomolke na mojem vrtu niso bile naključne. Bile so opomnik, da moč ni v tem, da hitim, temveč v tem, da zaupam. Da svoboda ni v boju, temveč v tišini, v kateri se rodi prava jasnost.Morda so danes prišle k meni ..., a morda je njihov glas tudi zate:Ustavi se. Povabi mir v svojo hišo. In dovoli si slišati, kaj ti tvoje srce šepeta.<figure id="figure-so7r6r4c7kmf158yed"><img id="so7r6r4c7kmf158yed" src="https://cdn.durable.co/blocks/2aSLSReAcJk4ebnRN7uZrRxbrBEAS01pvPjF6rrIOxQ1C3xhNbZVR0Ikns5dCxtn.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/2aSLSReAcJk4ebnRN7uZrRxbrBEAS01pvPjF6rrIOxQ1C3xhNbZVR0Ikns5dCxtn.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

Tri bogomolke in povabilo k sebi

Therapist performing deep tissue back massage using hands for muscle tension relief.

Sem tvoje telo. Nisem zgolj koža, kosti in mišice. Sem tvoj tih sopotnik, ki te vodi skozi vsak trenutek življenja. Moje besede niso zapisane v stavkih, temveč v utripih, napetostih, bolečinah in toplini. Moje pismo tebi je skrito v vsakem šepetu, ki ga začutiš, ko se zaustaviš in prisluhneš.Morda me kdaj potisneš na stran, a jaz ne utihnem. Sem potrpežljivo, vztrajno in neskončno zvesto. Moje sporočilo je vedno isto: poslušaj me – v meni je zemljevid tvoje duše.Ko me stisne glavobol, sem teža tvojih misli. Nosim tisoč zgodb hkrati, načrtujem, predvidevam, analiziram. Zato te včasih opomnim, da um ni namenjen, da ves čas drži celotno vesolje, temveč le en jasen trenutek. Dovoli si ga. Bodi čuječa.Ko se ti ramena napnejo, ti šepetam o bremenih, ki jih nosiš. Včasih so to tvoje skrbi, pogosto pa teža pričakovanj drugih. Jaz te opomnim: odloži, kar ni tvoje, in spomni se lahkotnosti, ki si jo zaslužiš.Ko otrdi vrat, govorim o tvoji togosti – preveliki želji po kontroli. Ko obmolkne grlo, sem neizgovorjena resnica, ki išče pot na plano. Vedi, da so tvoje besede zdravilo – zate in za svet.Ko začutiš pekočo bolečino med lopaticami, si strižeš peruti. Spomnim te, da si ustvarjena za polet, ne za ujetništvo. V tebi je prostor, ki hrepeni po širini. Dovoli, da tvoje peruti znova razprejo krila.Ko te stisne v prsih, sem ljubezen, ki si jo zaklenila. Vem, da se bojiš ranljivosti, a prav tam je tvoja največja moč. Ko si dovoliš odpreti srce, postaneš svetilnik topline za vse okoli sebe.Ko te zaboli želodec, so to neprebavljeni trenutki. Skladiščim tvoje neizrečene občutke in jih držim, dokler jih ne pogledaš z nežnostjo. Spomnim te: prebavljati pomeni sprejemati življenje, ne le hrano.Ko v jetrih zagori, sem jeza, ki si jo zakrila za nasmehi. Želim, da jo prepoznaš in preobraziš v jasnost, odločnost in pogum.Ko te zaboli v ledvicah, ti govorim o strahovih. Sem varuh tvojih skritih tesnob, a tudi vir zaupanja. Ko zaupaš življenju, razbremeniš mene in vračaš moč sebi.Ko zabolijo roke, sem utrujenost tvojega dajanja. Ko postane komolec neprožen, sem tvoja togost, upor do sprememb. Popusti. Prepusti se toku.Ko kolki izgubijo mehkobo, sem korak, ki ga odlašaš. Tvoje telo ve, da si ustvarjena za gibanje naprej – spomnim te, da pogum ni odsotnost strahu, temveč ljubezen do poti.Ko zabolijo kolena, sem ponižnost, ki jo pozabljaš. V življenju ni treba biti vedno pokončna in (pre)ponosna. Včasih je največja moč v tem, da se prepustiš, odpreš in sprejmeš.Ko se utrudijo stopala, te opomnim, da si pozabila na svoje korenine. Sem tvoja vez z zemljo, s stabilnostjo in pripadnostjo. Vsak tvoj korak je molitev – a le, če ga narediš zavestno.Ko spregovori koža, sem tvoja meja. Sem nežna zaščita, ki te loči in hkrati povezuje s svetom. Ko sem razdražena, ti govorim: poskrbi zase, postavi jasne meje in neguj svojo svetlobo.<figure id="figure-00xgyss9j5mf07j1ps"><img id="00xgyss9j5mf07j1ps" src="https://cdn.durable.co/blocks/159DHNwl028oK4NzLB6btYuVhiwpJAEQGVbH6LXILj6P9eXIbIGIUgcP9lG13bBH.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl selected" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/159DHNwl028oK4NzLB6btYuVhiwpJAEQGVbH6LXILj6P9eXIbIGIUgcP9lG13bBH.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-mce-selected="1"></figure><h3>Obred poslušanja telesa </h3>Najdi tih prostor. Sedi udobno, zapri oči. Položi roko na srce, drugo pa na trebuh. Trikrat počasi vdihni in izdihni. Z vsakim vdihom povabi mehkobo vase, z vsakim izdihom pa spusti napetost, ki jo nosiš.Položi dlani na del telesa, ki te danes najbolj kliče. Zapri oči in ga vprašaj: “Kaj mi želiš povedati? Kateri občutki so se ujeli v tebi?” Dovoli, da se ti pokaže prva misel, prva podoba, prvi občutek. Ne presojaj – le poslušaj.Potem mu zašepetaj: “Kako ti lahko podarim več nežnosti, več prostora, več ljubezni?”Ko začutiš odgovor, se z dlanmi nežno sprehodi k drugemu delu telesa, ki te pokliče, in mu prisluhni enako. Tako potuješ po svojem notranjem zemljevidu – dotik za dotikom, vprašanje za vprašanjem – in vsak del v tebi dobi glas.Sem tvoje telo. Ne kaznujem te. Ravno obratno. Vsaka bolečina je prošnja, da si prisluhneš. V meni je zgodba, ki te vedno vodi nazaj k sebi: od napetosti k sprostitvi, od bolečine k modrosti, od glave k srcu.In ko me slišiš, ti vračam zdravje, lahkotnost in stik s tvojim resničnim bistvom.<figure id="figure-hq7u9chdfomf081j4x"><img id="hq7u9chdfomf081j4x" src="https://cdn.durable.co/blocks/2bivM1qki75Rf5aRQSz0gKZGIvpo1zyTWK1nckEWpNZMzfGaXkwLDXWp18PiSzGz.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/2bivM1qki75Rf5aRQSz0gKZGIvpo1zyTWK1nckEWpNZMzfGaXkwLDXWp18PiSzGz.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

Ko telo spregovori: skrivni jezik bolečin

Healthy tea cup, honey, dry lavender flowers and teapot

Na moji terasi se poletje vedno razcveti v polni moči. Zrak je poln vonja sivke, ki ne raste več le v enem loncu, ampak se razprostira v dolgih, dišečih šopih ob robovih terase. Ko se veter dotakne njenih cvetov, vonj zavije v prostor kot nežen šal, ki se ovije okoli telesa. Na nizki mizi ob vodnjaku je košara z borovnicami – modrimi kot poletno nebo v mraku, sladkimi in hkrati rahlo kislimi. Na drugi strani mize stoji skleda z breskvami, ki jih je še zjutraj grelo sonce. Ko jih prerežem, dišijo po vrtu, po zemlji in po sončnih dopoldnevih.V steklenico z vodo dodam šopek mete, žajblja, melise in rožmarina, ki sem ga nabrala pred nekaj minutami – kot droben obred pred začetkom mirnega popoldneva. Nato se vsedem na udobno sedežno gugalnico, ki me s svojim zibanjem ponese v otroštvo, in primem skodelico zeliščnega čaja v roko. Nad mano se nebo preliva v globoko modrino, prekinjeno z nežnimi potegi belih oblakov, ki se premikajo s svojo, nikoli razkrito logiko.Ujamem se, da jih opazujem, kot bi hotela ujeti odgovor na vprašanje, ki mi že nekaj časa leži v mislih: "Kam pa greš ti? In kam grem jaz?" To ni vprašanje, ki ga postaviš na hitro, medtem ko kuhaš kavo ali se pelješ v službo. To je tisto vprašanje, ki terja, da sediš pri miru. Da pustiš mislim, da hodijo svojo pot, brez da jih siliš v odgovor. Tokrat zveni drugače. Ne sprašujem se več “kdo sem bila” ali “kdo bom”, ampak samo: "Kdo sem zdaj, v tem trenutku?"Zdajšnja jaz je tišja kot tista izpred let. Morda bolj mirna, a tudi odločnejša. Bolj predana in hkrati z bolj jasnimi mejami. Manj iščem potrditve zunaj sebe. Večkrat si upam reči “ne”, ko nekaj ni v skladu z mojim notranjim občutkom. Zdajšnja jaz si zna vzeti čas, da poje zajtrk počasi, in ne več stoje ob kuhinjskem pultu.Zna se tudi nasmehniti ob lastni nepopolnosti in se (vsaj občasno) ne jemlje več tako resno.&nbsp;A skupaj s temi odgovori pridejo nova vprašanja:Katere misli so postale stalni gostje v moji glavi – in jih morda sploh ne želim več gostiti? Koliko mojega časa je res mojega, in koliko ga dajem, ker je tako pričakovano? Kaj bi se zgodilo, če bi za teden dni odložila vsa pravila, ki sem si jih postavila sama? Opazim, da nekatera stara prepričanja niso več moja. Kot oblačila, ki sem jih nekoč oboževala, a jih zdaj ne bi več oblekla. In hkrati so deli mene, ki še čakajo, da jih povabim v ospredje – strasti, ki so spale, ker jih je življenje preglasilo z obveznostmi in “pomembnejšimi stvarmi”.Medtem ko grizljam borovnico, se mi zazdi, da se odgovori ne merijo v stavkih, ampak v občutkih. V miru, ki ga začutim v prsih, ko nekaj odpade. V navdušenju, ki se prebudi, ko si dovolim novo misel, brez da jo takoj ocenim kot “realno” ali “neumno”. In v toplini, ki pride, ko se spomnim, da nikoli ne bom “končna verzija” sebe – in da je to čudovito.Tisti večer na terasi, obdana s sivko, breskvami in modrino borovnic, sem razumela, da vprašanje “Kdo sem zdaj?” ni cilj. Je povabilo. Povabilo, da se ustavim.Da opazujem. Da se iskreno srečam s seboj – tudi takrat, ko odgovora nimam.<figure id="figure-jhnqknoxrdmdxfkbtp"><img id="jhnqknoxrdmdxfkbtp" src="https://cdn.durable.co/blocks/16CyTouDlxno32zz9Ynz2JvaEiLqupzbrUl11pMc1iuqvRf1eQO0vJPA3kA5U10v.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: 50% 40%;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="50%" data-positiony="40%" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/16CyTouDlxno32zz9Ynz2JvaEiLqupzbrUl11pMc1iuqvRf1eQO0vJPA3kA5U10v.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: 50% 40%;"></figure><h3>&nbsp;Povabilo k spremembi </h3>Vzemi si trenutek, morda danes zvečer ali jutri zjutraj. Ustavi se, poglej v nebo in vprašaj: "Kdo sem zdaj?" Ne išči popolnega odgovora. Dovoli, da pride, kakor želi – kot misel, občutek ali tišina.Ker vsakokrat, ko si to vprašanje zastaviš, se malo bolj zaveš, da nisi končna verzija sebe, ampak delo v nastajanju. In v tem je vsa lepota.<figure id="figure-lzgn4goedmdxfls4i"><img id="lzgn4goedmdxfls4i" src="https://cdn.durable.co/blocks/1fhLmq43bcK7046DszGk4KFebSCwpcWJKmcs9cpcG5m8GdOQIO7J6UUYqM9caG0c.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/1fhLmq43bcK7046DszGk4KFebSCwpcWJKmcs9cpcG5m8GdOQIO7J6UUYqM9caG0c.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

Kako je poletna terasa postala moje ogledalo

Book and seashells on it in the seacoast. Vacation and relax concept

Na plažo sem prišla zgodaj zjutraj. Morje je bilo še mirno, sonce prijetno nežno in plaža skoraj prazna. V torbi sem imela vse, kar sem potrebovala za popoln dan: brisačo, kremo za sončenje, knjigo, vodo, sadje in prigrizke ter lahkotna oblačila za čez dan. Načrt je bil jasen: dopoldansko plavanje, nato branje knjige, sprehod ob obali in iskanje posebnega kamenčka za spomin, osvežilni napitek v baru ob plaži, po kosilu še nekaj plavanja, zvečer pa raziskovanje nočnega življenja v bližnjih obmorskih mestih.Do kosila je šlo vse po planu. Plavanje me je napolnilo s svobodo in energijo, branje me je sprostilo, sprehod pa mi je dal občutek, da sem res prisotna tukaj in zdaj. Nato sem se, s svojim tokratnim knjižnim izborom v roki, vrnila na svoj prostor in zagledala gospo, ki je sedela nekaj metrov stran. Spontano sem jo pozdravila in v nekaj minutah sva se zaklepetali.Pogovor, ki sem ga načrtovala za pet minut, se je razvil v večurno izmenjavo življenjskih modrosti. Gospa je govorila z mirnim glasom in nekakšno tiho gotovostjo. Delila je misli, ki so se mi zapisale globoko:"Ne odlašaj z lepimi trenutki. Pravi čas je zdaj, ne ko boš imela vse urejeno." "Ljudje niso tukaj, da bi izpolnjevali tvoja pričakovanja – in ti ne njihova." "Večkrat izberi notranji mir pred tem, da imaš prav." "Ko ne veš, kaj narediti, naredi tisto, kar je najbolj prijazno – do sebe in drugih." Poslušala sem jo kot bi brala najlepšo knjigo, le da sem bila tokrat del zgodbe. Namesto da bi se vživljala v knjižni lik, sem doživljala pravo, živo poglavje.Pred večerjo sem še hitro skočila v vodo. Morje je bilo toplejše kot zjutraj in nebo je začelo dobivati oranžno-rožnate odtenke. Plavala sem s polno glavo novih misli in srcem, ki je bilo nekako mehkejše.Zvečer sem se sprehodila skozi majhno obmorsko mesto. Ulični glasbeniki so igrali, iz restavracij je dišalo po pečenih morskih specialitetah, ljudje so sedeli na terasah in se smejali. Vse je bilo polno življenja, jaz pa sem bila še vedno v tihem stiku s pogovorom, ki sem ga imela čez dan.Preden sem zaspala, sem pomislila, kako bi ta dan izpadel, če bi ga odigrala po svojem prvotnem načrtu. Bil bi lep, a veliko bolj predvidljiv. Tako pa je bil bogat – poln presenečenj, navdiha in topline. In zavedla sem se, da življenje pogosto ve bolje kot jaz, kaj v nekem trenutku najbolj potrebuje moja duša. Vse, kar moram storiti, je, da se mu pustim voditi.&nbsp;Vprašala sem se:Kdaj sem nazadnje dovolila, da me dan vodi brez načrta? Kaj bi bilo, če bi zaupala - zares zaupala -, da mi bo življenje prineslo točno tisto, kar potrebujem? Zakaj se včasih tako oklepam svojih planov, kot da so varnost, namesto da bi videla, da so samo okvir?<figure id="figure-uqq6xzsceqmdxcrg7k" class=""><img id="uqq6xzsceqmdxcrg7k" src="https://cdn.durable.co/blocks/302P7b6CdDDkx44fmLB7GnraQs6zSrDz43o5qMPC1HXfuBmAfcbESJG5NSQSst2k.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl selected" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/302P7b6CdDDkx44fmLB7GnraQs6zSrDz43o5qMPC1HXfuBmAfcbESJG5NSQSst2k.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure><h3>Povabilo k spremembi </h3>Kaj, če bi si naslednjič, ko se ti dan zdi prepoln, v urniku pustil/a eno uro prazno? Kaj, če bi odšel/a brez jasnega cilja, samo z željo, da vidiš, kam te ponese? Kaj, če bi si dovolil/a, da te preseneti nekaj, česar nisi iskal/a?Ko odložiš načrt, dobiš darilo. Včasih je to trenutek smeha, včasih nov prijatelj, včasih občutek svobode, ki si ga že dolgo pogrešal/a.In ko pride, ga začuti z vsem srcem – ker je tvoj.<figure id="figure-8w3ptyc47mdxctmlq"><img id="8w3ptyc47mdxctmlq" src="https://cdn.durable.co/blocks/1d3DQzKPwU2EG7PXW3u8zmX6ezYFx2Za1KXgSms9SVcR7Uw6cXrI7OoK6TldZjvs.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl selected" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: 45% 25%;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="45%" data-positiony="25%" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/1d3DQzKPwU2EG7PXW3u8zmX6ezYFx2Za1KXgSms9SVcR7Uw6cXrI7OoK6TldZjvs.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: 45% 25%;" data-mce-selected="1"></figure>

Kako sem na plaži našla več, kot sem iskala

MAXIMUM SEMPER, Darinka Kac s. p.

Svetovanje, osebnostna rast, coaching, hipnoza, NLP, program za opolnomočenje žensk

Mulish

Lato

Inter Tight

Merriweather

Na tem spletnem mestu uporabljamo piškotke. Omogočajo nam izboljšanje vaše izkušnje brskanja, prikazovanje vsebine in analizo prometa na spletnem mestu.
S klikom na "Sprejmi vse piškotke" se strinjate z njihovo namestitvijo.