Blog

Bilo je pozno zvečer, ko sem se odločila, da ostanem na plaži do sončnega zahoda. Večina ljudi je že odšla, na večerjo ali na ogled mesta – ostali so le še sprehajalci, zaljubljeni pari in nekaj vztrajnih plavalcev, ki so izkoriščali zadnje trenutke dneva. Zrak je bil prijetno topel, veter pa ravno prav močan, da je prinesel vonj po soli, borovcih in rahlo ohlajeni koži po dnevu na soncu.Usedla sem se na rob pomola, spustila noge nad vodo, in začutila, kako se toplina ves dan s soncem obsijanega betona pod menoj počasi umika hladnejšemu večeru. Morje je tistega večera izgledalo kot slika iz akvarela – mehke poteze, prelivajoče se modre barve, mir, ki ga začutiš, še preden se zaveš, da dihaš počasneje.&nbsp; In v tistem trenutku je skozi mojo glavo kot blisk švignila misel, da že dolgo nisem naredila prostora zase. Ne fizičnega prostora, ampak tistega notranjega – tistega, kamor pospravljam svoje misli, občutke, spomine in načrte. Kjer se včasih nabere preveč stvari, in vse skupaj postane prenatrpano.&nbsp;Takrat sem se vprašala:Kaj vse sem v zadnjih mesecih “shranjevala” v svoj notranji prostor, čeprav mi ne prinaša nič dobrega? Katere stvari sem pustila v sebi samo zato, ker sem se navadila njihove teže? Kaj od vsega, kar nosim, je res moje in kaj sem prevzela od drugih – njihove skrbi, strahove, pričakovanja? Kje v sebi imam še prostor za nova doživetja, ideje, lahkotnost? In kaj bi lahko danes, tukaj, spustila, da naredim prostor za nekaj, kar me bo napolnilo? &nbsp; Sončni zahod je počasi barval nebo v zlate in oranžne tone. Vse se je umirilo. Tudi otroški kriki v daljavi so postali tišji, valovi pa so še vedno prihajali – brez naglice, vedno znova. Opazovala sem jih in se zavedala, da tako kot morje tudi jaz ne potrebujem hitenja. Lahko preprosto pustim, da pride, kar mora priti, in da odide, kar mora oditi.Tisti trenutek sem se odločila, da pustim nekaj misli, skrbi in obveznosti tam, na robu pomola. Naj jih odplakne večer. Naj se izgubijo nekje daleč v globini. V notranjosti sem začutila olajšanje – kot bi prezračila prostor, ki je bil predolgo zaprt.<figure id="figure-vjsf757bskmdxa5crt" class=""><img id="vjsf757bskmdxa5crt" src="https://cdn.durable.co/blocks/27EL3oKtepP56ejBNoaGkiwFhgo8WQLEfJYDzCcExnw2LRAvE6QXOabqmAKlSdbh.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/27EL3oKtepP56ejBNoaGkiwFhgo8WQLEfJYDzCcExnw2LRAvE6QXOabqmAKlSdbh.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>&nbsp;Morda si tudi ti lahko vzameš en tak večer. Ni nujno, da je na morju – lahko je ob jezeru, v parku ali na domačem balkonu. Pomembno je, da se ustaviš. Opazuješ, kako se dan počasi poslavlja, in se vprašaš:Kaj želim pustiti tukaj, v tem dnevu? Kaj si želim odnesti s sabo naprej? Kaj bom povabil/a v svoj notranji prostor, da bo poln tistega, kar me resnično hrani?Naj bo tvoj notranji prostor kot plaža po sončnem zahodu – tih, miren in pripravljen, da sprejme le tisto, kar si zares želiš.<figure id="figure-sfb3tsuhktmdxa7mjk"><img id="sfb3tsuhktmdxa7mjk" src="https://cdn.durable.co/blocks/18torlIf10DJD0ORiIxToNOOEeTWkWjqzRhZMWbiSIflTCTgeEpcvoFcn3AmxSF0.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/18torlIf10DJD0ORiIxToNOOEeTWkWjqzRhZMWbiSIflTCTgeEpcvoFcn3AmxSF0.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

Večer, ko sem se povabila vase

Stone podium for summer cosmetics product presentation on blurred tropical sea sand beach background

Morda boš letošnje poletje preživela še kakšen vikend ob morju ali teden v gorah. Morda bo preostanek tvojega poletja polno druženj, piknikov in vonja po sveže pokošeni travi. Morda pa bo … nekaj povsem drugega.Ker pravi luksuz tega poletja ni skrit v prestižnih potovanjih, restavracijah in popolnih fotografijah za družbena omrežja. Pravi luksuz je nekaj, kar si privoščimo težje kot karkoli drugega. Čas zase.Se še spomniš, kdaj si nazadnje imela dan, ko nisi gledala na uro? Ko nisi odpisala na vsako sporočilo takoj, ko je prišlo? Ko si se zbudila in se vprašala: Kaj si danes želi moje telo, moj um, moje srce?Ko imaš čas zase, se zgodi nekaj čarobnega. Misli se upočasnijo. Telo začne dihati globlje. Ugotoviš, da ne rabiš vedno hiteti. Da svet ne bo razpadel, če se za nekaj ur izklopiš. Da lahko samo… obstajaš.Kaj bi se zgodilo, če bi si vsak teden vzela eno uro samo zase? Kako bi izgledal tvoj dan, če ne bi bil narekovan z obveznostmi, ampak z radovednostjo? Kaj bi odkrila, če bi si dovolila poslušati tišino? &nbsp; Morda bo tvoj čas zase knjiga, ki že mesece čaka na polici. Morda dolg sprehod brez cilja. Morda ples v dnevni sobi. Morda popoldanski spanec. Morda samo sedenje na klopci in opazovanje sinjega neba.Ni pomembno, kaj izbereš – pomembno je, da izbereš. Ker, če ti ne izbereš časa zase, ga bo svet izbral namesto tebe.In verjemi – ne bo izbral tako, kot si ti želiš.<figure id="figure-ph0llo6zudmdw6bd1p"><img id="ph0llo6zudmdw6bd1p" src="https://cdn.durable.co/blocks/229kBQvnBubbo8KYDSO2RYDdObNTtoM44x1vmve8CuvEUMSSWuM2DRMFwYBnFNQZ.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 3/2; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="3:2" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/229kBQvnBubbo8KYDSO2RYDdObNTtoM44x1vmve8CuvEUMSSWuM2DRMFwYBnFNQZ.png" data-mce-style="aspect-ratio: 3/2; object-position: center center;"></figure>&nbsp; Čas zase je prostor, kjer se lahko ponovno spomniš, kdo si, ko nisi nič za nikogar drugega. To ni sebičnost – to je ljubezen do sebe v najbolj čisti obliki.&nbsp;In ja, morda letos tvoj največji luksuz ni potovanje, ampak povabilo: vrni se k sebi.In ko boš tam, ko boš sedela v tišini svoje notranjosti, boš ugotovila: Luksuz je bil ves čas tu. Samo čakal je, da si si ga vzela.<h3>Povabilo</h3>Ta teden si izberi eno uro, ko boš popolnoma nedosegljiva. Telefon izklopljen. Brez razlage. Brez opravičila. Samo ti. In tisto, kar te polni.Potem opazuj – kako se boš po tem počutila? In koliko več boš imela, da boš lahko dala drugim.&nbsp;Ne čakaj, da pride “primeren trenutek” – ustvarjen bo šele, ko si ga vzameš zase. Tvoj um bo jasnejši. Tvoje telo bo lažje. Tvoje srce bo polnejše. In od tu, iz tega notranjega vira, boš živela bolj prisotno, bolj zavestno in z več radosti.Začni ta teden. Dovoli si ta luksuz. Ne zato, ker ga “zaslužiš” – ampak ker ga potrebuješ. Zato, ker je tvoj.<figure id="figure-ehmhht6t68mdw6d8n6"><img id="ehmhht6t68mdw6d8n6" src="https://cdn.durable.co/blocks/1BnkgBCVbrwimQLTtlmcHqpEHu1tFvy1iy1Qy3LaJ6L6JlFxHmyu1Li5Z6DjhrB2.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/1BnkgBCVbrwimQLTtlmcHqpEHu1tFvy1iy1Qy3LaJ6L6JlFxHmyu1Li5Z6DjhrB2.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

Največji luksuz: ČAS ZASE

Hands holding a white water lily with water background

Čas bo naredil svoje. Če boš le dovolj dolgo pustila, da dnevi minevajo, bo bolečina zbledela.In res sem čakala. En teden. En mesec. Leto. Pa je še vedno bolela. Včasih še bolj. &nbsp; In nekega večera, ko sem se sesedla na kavč, sem si prvič priznala: Kaj pa, če čas sam po sebi ne zdravi? Kaj pa, če rane ostanejo, če jih ne odprem, če jih ne pogledam, če jih ne prečistim? &nbsp; Začela sem se spraševati: Česa se v resnici bojim pogledati? Katerega vzorca se oklepam, ker je znan, četudi me boli? Katero prepričanje sem podedovala, pa me zdaj drži prikovano? &nbsp; In ko sem si dovolila občutiti – resnično občutiti – sem videla, da sem leta nosila isti scenarij. Isto vlogo žrtve, isto potrebo po priznanju, isto tihotapljenje ljubezni. &nbsp; Takrat sem dojela: čas sam ne celi. Celi moja pripravljenost, da neham bežati. Celi moja odločitev, da stopim pred ogledalo, naj bo še tako boleče. Če dnevom samo puščam, da tečejo, me bo bolečina prežeče pričakala v prihodnosti. Če pa dneve uporabim – če zjutraj vstanem in si rečem: Danes bom naredila eno stvar zase. Danes bom pogledala tisto, kar sem odlagala. Danes bom ponosna, ker sem zvečer večja kot sem bila zjutraj. – takrat čas dobi moč. &nbsp; Ker čas ni zdravilec. Čas je prostor. Platno. Kaj nanj naslikam – to določa, ali se rana celi ali pa se samo pregreva pod povojem. &nbsp; In tisti trenutek sem prvič vstala in začela pisati. Izlila sem bolečino skozi poezijo. Potem sem šla skozi predale, ki so me dušili, in naredila pretok energije v hiši. Poklicala sem prijateljico, ki sem jo pogrešala. In – čisto preprosto – si skuhala čaj, se vsedla na teraso in vdihnila. Ni bilo herojsko. A bilo je resnično. In takrat sem v svojih prsih začutila: proces se je začel. Bila sem pripravljena. Pripravljena na čarovnijo. &nbsp; Rane se ne celijo s koledarjem. Celijo se s tem, kar v dnevu naredim zase. Celijo se z odločnostjo, da odprem, kar je bolelo. Celijo se z dejanji, ki me vračajo k sebi – vsak večer, ko položim glavo na vzglavnik in si rečem: Ponosna sem nase. Danes sem zrasla. &nbsp; Morda si tudi ti kdaj ujeta v čakanje. V upanje, da bodo leta pobrisala tisto, kar boli. A čas sam je prazen list. Ti si tista, ki na ta list napišeš zgodbo.Vprašaj se danes: Kaj bom storila, da bom zvečer ponosna nase? Katerega vzorca se bom lotila – in ga predelala? In kako bom uporabila ta dan, da iz bolečine nastane moč? Ker čas sam ne celi. Ti celiš. Čas ti le stoji ob strani.<figure id="figure-tpq2i6fgujmelb6n39" class="selected"><img id="tpq2i6fgujmelb6n39" src="https://cdn.durable.co/blocks/aidBPGFl8s47yCBP7QJQ8EELHZfzWXjn3T3vF2rvynzDTBMRLTMGYzKXm9n7YxCb.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/aidBPGFl8s47yCBP7QJQ8EELHZfzWXjn3T3vF2rvynzDTBMRLTMGYzKXm9n7YxCb.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

ČAS NIČESAR NE CELI. ČE NE POGLEDAŠ VASE, BOLEČINA OSTANE.

A contemporary artistic collage featuring hands and flying hearts within an orange circle.

Stvari so zato, da jih uporabljamo. Ljudje pa zato, da jih cenimo, spoštujemo, rastemo z njimi.A kaj, ko pogosto zamenjujemo pomen. Včasih ljudje uporabljajo ljudi – kot predmete, ki jih zavržejo, ko izgubijo sijaj, in cenijo stvari – kot simbole moči, vrednosti, statusa. Ali si tudi ti kdaj naredila vse, kar je bilo v tvoji moči – in še več? Ali si kdaj stopila čez lastne meje, da bi prijatelja, sodelavca, partnerja rešila, potegnila iz brezna, v katerega je padel? Spomni se tistega trenutka, ko si razgrnila svoje srce kot most čez prepade, ko si podarila ramo, toplino, zaupanje. In spomni se bolečine, ko je ob prvi priložnosti pozabil tvoje dejanje. Ne samo pozabil – obrnil se je proti tebi. Izdal tvoj trud, tvoje zaupanje, tvojo iskrenost. Kot da niso obstajali. Kot da ti ne šteješ nič. Tudi meni se je to zgodilo. In bolelo je. Bolelo je spoznanje, da sem bila izrabljena kot sredstvo. Kot nekaj, kar se uporabi, dokler prinaša korist. In ko koristi ni več – postane odveč. Vprašala sem se: Kako je mogoče, da nekateri zamenjujejo ljudi za predmete? Kako je mogoče, da zvestobo, iskrenost in hvaležnost zavržejo kot prazno embalažo? Zakaj sem dopustila, da se moje srce obravnava kot razprodaja? Takrat sem dojela svojo najtežjo lekcijo: Če sama ne postavim meja, me bo svet postavil na police kot izdelek. Če sama ne določim svoje vrednosti, bom sprejemala drobtine in verjela, da je to gostija. In takrat sem spoznala, da moram izbrati - med tem, da ostajam predmet v očeh drugih – ali da postanem oseba, ki se ceni. Odločila sem se. Ob sebi nimam več ljudi, ki me izrabljajo. Ne hranim več odnosov, kjer hvaležnost ne obstaja, kjer iskrenost nima vrednosti. Začela sem vstopati le še v odnose, kjer so spoštovanje, hvaležnost in iskrenost osnovna valuta. In najpomembnejše: hvaležnost sem obrnila najprej vase. Zahvalila sem se sebi. Za meje, ki sem jih postavila. Za srce, ki sem ga obvarovala. Nisem stvar. Nisem vir, ki ga nekdo izpije in odvrže. Sem človek. Sem bitje. Sem vrednota. Ko se postaviš zase, ko spoštovanje in hvaležnost postaneta del tvoje integritete – takrat se vse spremeni. Ljudje, ki te izrabljajo, odidejo. Ljudje, ki te spoštujejo, ostanejo. <h3>In življenje … življenje začne dihati v resnici.&nbsp;</h3><figure id="figure-7thh2oty9qmek5pi28"><img id="7thh2oty9qmek5pi28" src="https://cdn.durable.co/blocks/3micJJsXmQfz2xQMeyMwremNMHyVvv6TrVUtsKtrugLr4mhZ3JwtpkasbN6tC0ry.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionX="undefined" data-positionY="undefined" data-fullWidth="false"/></figure>

IZDAJA ME JE NAUČILA – MOJA VREDNOST NI NA RAZPRODAJI

The city of Positano, on the Amalfi coast, Italy

Poletje je glasno – z barvami, zvoki, vonji in toplino. A med vsem tem dogajanjem ti tiho ponuja nekaj, kar pogosto spregledamo: priložnost za ustvarjanje notranjega prostora.Notranji prostor ni kraj, ki ga vidiš, ampak je kraj, ki ga občutiš. Je občutek lahkotnosti, odprtosti, jasnosti in miru, neodvisno od tega, kaj se dogaja zunaj. Je, kot bi v sebi imela sobo s široko odprtimi okni, skozi katera prihajajo svež zrak, svetloba in jasnost.Ko nimamo notranjega prostora, je naše življenje prepolno – ne le zaradi urnika, temveč tudi zaradi misli, čustev in skrbi, ki jih imamo. In ko je vsega preveč, ne moremo jasno videti, kaj želimo, čutiti, kaj potrebujemo, ali sprejemati dobrih odločitev.<h3>5 načinov, kako si ustvariti notranji prostor to poletje </h3>1. Počisti mentalno navlako Vsak večer zapiši 3–5 stvari, ki ti zasedajo misli. Zapisanega ti ni več treba nositi v glavi – sprostiš ga na papirju. Vprašanji za razmislek: Kaj me trenutno najbolj obremenjuje? Kaj lahko spustim?&nbsp; 2. Postavi meje Reci NE stvarem, ki ti jemljejo energijo, in JA stvarem, ki te polnijo. Meje niso zidovi – so vrata, ki jih odpreš le za tisto, kar ti dobro dene.&nbsp; 3. Poimenuj in izrazi svoja čustva Veliko notranjega prostora zavzamejo neizražena čustva. Ko jih poimenujemo (jeza, žalost, strah, radost …) in si dovolimo, da jih izrazimo na zdrav način – v pogovoru, pisanju ali skozi ustvarjalnost – naredimo prostor za novo energijo.&nbsp; 4. Poenostavi dnevne odločitve Vsak droben izbor čez dan jemlje del tvoje mentalne energije. Odloči vnaprej, kaj boš jedla, kaj oblekla, kako boš začela dan. Manj odločanja pomeni več prostora za stvari, ki so res pomembne.&nbsp; 5. Ustvari “otočke radosti” v dnevu To so drobni trenutki, ki jih zavestno dodaš v svoj dan – nekaj minut branja, poslušanje glasbe, morda pa le opazovanje neba. So kot odmori v notranjem koledarju, ki ti napolnijo srce.<figure id="figure-wpl5gnx8n7mdw55fsi"><img id="wpl5gnx8n7mdw55fsi" src="https://cdn.durable.co/blocks/39oocnbiA84CyRlCJzAZSx7AS3NvYMFbQokiWRdPdlXBenlVumlI64WMqh78r1Wk.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 16/9; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="16:9" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/39oocnbiA84CyRlCJzAZSx7AS3NvYMFbQokiWRdPdlXBenlVumlI64WMqh78r1Wk.png" data-mce-style="aspect-ratio: 16/9; object-position: center center;"></figure>&nbsp; Kateri občutki mi trenutno najbolj zasedajo prostor v meni? Kaj lahko danes poenostavim, da bo v meni več lahkotnosti? Kateri majhni trenutki mi prinašajo največ radosti?&nbsp; To poletje si izberi en način iz zgornjega seznama in ga poskusi izvajati vsak dan en teden. Ko sprostiš, kar ti ne služi, narediš prostor za čudeže. Opazuj, kaj se bo spremenilo – v tvojem razpoloženju, mislih, odnosih.In ko boš začutila, da se tvoj notranji prostor širi, ga neguj kot najdragocenejši kraj na svetu. Ker v resnici to tudi je.<figure id="figure-pvupxr9hamdw5ab0k"><img id="pvupxr9hamdw5ab0k" src="https://cdn.durable.co/blocks/2cGXjSo4MnN1ddTkTWYvJMworfS68XkYvFtA0LXzFKxiWXn8ZGIDUa9XW81Z6FZX.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 3/2; object-position: undefined undefined;" data-corners="large" data-aspect="3:2" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/2cGXjSo4MnN1ddTkTWYvJMworfS68XkYvFtA0LXzFKxiWXn8ZGIDUa9XW81Z6FZX.png" data-mce-style="aspect-ratio: 3/2; object-position: undefined undefined;"></figure>

NAJLEPŠI KRAJ TEGA POLETJA: V MENI

Japanese ZEN garden with heart shaped sand waves and stone

Dolga leta sem živela z eno tihih, a globoko zakoreninjenih resnic: če bom drugim ugajala, me bodo imeli radi.In tako sem ugajala. V besedah – govorila sem tisto, kar so želeli slišati, tudi kadar so bile moje misli drugačne. V dejanjih – prilagajala sem se urnikom, razpoloženjem in željam drugih, medtem ko so bile moje postavljene na stran. V prostem času – kadar sem ga imela jaz, ga oni niso imeli. Kadar so ga imeli oni, sem odložila vse, da sem bila na voljo. Šla sem na dogodke, ki so bili všeč drugim. Z ljudmi, ki so bili pomembni njim. Včasih me kdo ni poklical tedne, pa sem ob prvem zvonjenju telefona stekla – kot bi čakala na dovoljenje, da sem vredna. Nosila sem vzorec: če se bom dala na razpolago, bom sprejeta. V resnici pa je to pomenilo, da sem se razprodajala po koščkih – moj čas, moje želje, moja vrednost. In odnosi, ki so temeljili na tem, niso bili odnosi. Bili so transakcije. Jaz sem dajala, oni so jemali. Brez ravnovesja, brez spoštovanja. Potem pa je prišel dan, ko sem se zbudila z občutkom, da je tega dovolj. Prvič sem začutila, da moje življenje ni neskončen vir, ki ga lahko deliš na vse strani. Je moj čas. Moja energija. Moje srce. Bila je tiha, a močna odločitev: od danes dalje bom svoje dragocene trenutke, svoj žar in smeh namenjala ljudem, ki me cenijo zaradi mene – ne zaradi tega, kar znam, imam ali ker sem jim na voljo, ko kdo drug ni. V svojem življenju tukaj in zdaj sem mirno jasna. Postavim mejo brez slabe vesti. Ne zato, ker bi bila trda ali hladna, ampak zato, ker se imam rada. Ker vem, da moj “da” nekaj pomeni samo takrat, ko znam reči tudi “ne”. Moji odnosi so sedaj drugačni. Vlagam čas in energijo v ljudi, ki vlagajo tudi vame. V odnose, ki dihajo vzajemnost, spoštovanje in ljubezen. Ko se srečamo, je zato, ker si želimo – ne ker nekdo nekaj potrebuje. In to so odnosi, ki hranijo, ne izčrpavajo. Danes vem, da ljubezen do sebe ni nekaj oddaljenega, nedosegljivega. Je v vsakem “ne”, ki ga izrečem, da lahko resnično živim svoj “da”. Je v miru, ki ga začutim, ko sedim z ljudmi, ki me vidijo, cenijo in sprejemajo brez mask in brez pogojev. Moje življenje se je spremenilo v prostor kakovostnih odnosov, kjer se energije srečujejo, ne izkoriščajo. In najbolj dragoceno spoznanje? Da se vse začne v meni. Ko sem izbrala sebe, sem s tem izbrala tudi drugačen svet – svet, kjer odnosi niso breme, ampak darilo. In vsem, ki so me učili s tem, da so bili takšni, kot so bili – hvala. Zaradi njih sem našla najdragocenejše bogastvo: ljubezen, spoštovanje in edinstveno vrednost v sebi.&nbsp;<figure id="figure-009w3sjkmmeelg3v3"><img id="009w3sjkmmeelg3v3" src="https://cdn.durable.co/blocks/3S3I1tN03IZJm1NHzH11eDVIpEWYkMRdmRmboqskM473kMPNtDMsEj8mPj4HSR0R.png" alt="" title="" class="object-cover bg-gray-100 rounded-2xl md:rounded-3xl lg:rounded-4xl" style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;" data-corners="large" data-aspect="1:1" data-caption="" data-positionx="undefined" data-positiony="undefined" data-fullwidth="false" data-mce-src="https://cdn.durable.co/blocks/3S3I1tN03IZJm1NHzH11eDVIpEWYkMRdmRmboqskM473kMPNtDMsEj8mPj4HSR0R.png" data-mce-style="aspect-ratio: 1/1; object-position: center center;"></figure>

PREJ SEM SE RAZDAJALA – DANES SE SPOŠTUJEM

MAXIMUM SEMPER, Darinka Kac s. p.

Svetovanje, osebnostna rast, coaching, hipnoza, NLP, program za opolnomočenje žensk

Mulish

Lato

Inter Tight

Merriweather

Na tem spletnem mestu uporabljamo piškotke. Omogočajo nam izboljšanje vaše izkušnje brskanja, prikazovanje vsebine in analizo prometa na spletnem mestu.
S klikom na "Sprejmi vse piškotke" se strinjate z njihovo namestitvijo.